Dnevnik

A se spomnite tistih dnevnikov, ki smo jih pisali? Ne, ne tistih, pravih dnevnikov - dragi dnevnik... Ne, teh nisem nikoli pisala. Zvezek v katerega smo napisali - ime, priimek, naslov, rojstni dan, naj barva, pevec, pesem, skupina... in potem je vsak to prepisal in vstavil zase...

Zdaj seveda niso taki zvezki več moderni, zdaj se taki dnevniki kupijo ;) Ja, reče se jim Dnevnik prijateljev/ic. Sem jih enkrat že dolgo nazaj nakupila kar nekaj različnih in potem jih je Matevž nosil za darila sošolcem/kam, prijateljem/icam.

Prišel pa je čas, ko so postali zanimivi tudi pri nas. In doma sem našla samo enega za fanta. Matevž je bil seveda vesel, Klara pa sploh ne. In potem je sedela zraven mene, ko sem delala platnice za beležke in pri vsaki vprašala - A ta bo zame? Za moj dnevnik?

Ker je Klara prvošolka in še ne zna pisati, prav tako pa tudi večina njenih sošolk oz sošolcev ne, se mi niti ni zdelo smiselno imeti dnevnik, kjer vsak opiše sebe na dveh straneh... Zato sem za njen dnevnik uporabila samo par vrstic za podatke (pri tem bodo pomagali starši) in prostor za sliko. Na drugo stran pa lahko vsak kaj nariše, nalepi...

Pa še slike, da ne dolgovezim naprej ;)

In zdaj že veselo potuje in zbira spomine ;) Ampak sreča in iskrice v očeh moje male pa - NEPRECENLJIVO!