Junija se je dogajalo

Pa je skoraj konec junija. Pri nas je bil zelo zaseden.


Najprej je bila podelitev priznanj Tončka Knjogoljuba. Gre za nekakšno različico bralne značke iz šole, kakršno poznam jaz. Prireditev so pripravile knjižničarke s pomočjo Tončka.



Gosta sta bila Mojca in Kaličopko.




Na koncu se je vsaka skupina še predstavila in podelila so se priznanja.
Takole je naš Metulj poziral z njim :)








In sledila je lepa nedelja, ko smo se skupaj z mojimi starši odpeljali do Lesc in se na letališču dobili z mojim bratom.


Kaj smo počeli? Mi nič, on pa se je šel akrobatsko letenje :) No, ne sam, bil je sopotnik. Mu je bilo ful dobro, in bo vsekakor še ponovil.


Čas, ko smo čakali na akcijo, smo izkoristili za slikanje.





Takole so Foxa postavili v vrsto in naš mali je čakal, da se poda na adrenalinsko vožnjo. Najprej so letalo popeljali na višino 1300m in potem se loči od taxija :) Sledil je dvig na 3000m in zabava se je začela. Loopingi so od spodaj zgledali krasno, ampak sama bi vseeno 2x premislila, če je to sploh zame...










Pa smo bili spet v vrtcu. Na zaključni prireditvi enote. Letošnji gost je bil čarovnik Grega. Otroci so uživali, je pa Grega poskrbel, da tudi starši nismo spali.




Seveda smo na koncu domov odšli z obema zgoščenkama, ki ju je prinesel s seboj in zdaj veselo prepevamo :)







Sledilo je še zaključno srečanje skupine našega Matevža. Tudi tega smo, tako kot Klarinega, preživeli v naravi. Bolj natančno, Matevžev sovrtičkar nas je povabil na svojo kmetijo.


Prvič nam jo je zagodlo vreme. Naše zborno mesto je bilo v coni hudega naliva in seveda smo šli domov. Doma so se pa vsi čudili kaj smo že nazaj, saj ni padla niti kapljica :S Tudi na kmetiji so nas žalostno čakali, lepo obsijani s soncem.


V drugo se je pa le izšlo. Zborno mesto je bilo isto, dogovor pa je bil, če dežuje gremo do kmetije z avti. Pa ni bilo potrebe. Zapeljali smo se do travnika, ki je v lasti gostiteljev in tam parkirali avte. Sledil je 1 urni pohod do kmetije. Otroci so bili zelo pridni in držali precej hiter tempo.




Ko smo prispeli na cilj, smo se starši najbolj razveselili klopi in soka, otroci pa peska :)

Potem so nam razkazali kmetijo. Najbolj zanimivo je bilo božanje 5 dni starih pujskov.






Tudi ovce imajo, pa zajčke, mlade muce. In velike travnike in veliko sena. V eni izmed kopic se je skrival zaklad s prizanji za prihod na cilj.




Pripravili so tudi tekmovanje v valjenju kock iz sena. Najprej otroci z manjšimi. Potem pa smo tekmo ponovili še starši, samo za nas so pripravili večje kocke.




Za konec so nas pogostili še s piškoti in sendviči iz domačega kruha in salam. Imeli smo se krasno in čas je minil, kot bi mignil. Seveda se je vse skupaj raztegnilo precej čez predviden čas. So bili pa otroci še vedno vodilni pri hoji nazaj proti avtom.


Ko sva z Matevžem prišla domov se je samo še stuširal in še preden je glavo položil na vzglavnik je že tudi spal :)



In že je bil tu rojstni dan mojega bratca. Ja, bo vedno bratec, čeprav je večji od mene :) Tale je bila narejena zanj.